Slovenija sodi med območja z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo. Na majhni površini ima veliko biotsko raznovrstnost, ki je predvsem posledica prepletanja različnih vrst podnebja, geološke strukture ter velikih višinskih razlik, pogosto pa je povezana tudi s tradicionalno kmetijsko rabo. Na ozemlju države živi okoli 26.000 vrst živih bitij. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča našo deželo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta.

Številčnost mnogih rastlinskih in živalskih vrst pa se zmanjšuje in lahko celo izumrejo. Na rdeči seznam ogroženih živali je vključenih 45 % vrst, med drugim več kot štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica, to je 41 vrst sesalcev (ARSO).

Slovenija je leta 1999 sprejela Zakon o ohranjanju narave (ZON), ki določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti, s katerimi se ureja varstvo prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, vključno z njihovim genskim materialom in habitati ter ekosistemi, in omogoča trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti ter zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja. Ozaveščanje ljudi o pomenu varstva narave je ena od ključnih poti za doseganje naravovarstvenih ciljev, ker je le z zavedanjem vseh o skupni odgovornosti do narave, moč doseči konkretne uspehe na področju varovanja narave, kar prispeva tudi k ohranjanju lepot, ki jih lahko tržimo v turizmu.